XXVI. tradicionalni posvet javne službe kmetijskega svetovanja

Skupna kmetijska politika Evropske unije 2014 - 2020 in razvoj kmetijstva v Sloveniji

19. december 2011, Grm Novo mesto

PREDAVANJA:

• Skupna kmetijska politika do 2020 - glavni elementi zakonodajnih predlogov, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Simona Vrevc, vodja službe za EU koordinacijo in mednarodne zadeve

• Strateška izhodišča Slovenije za pogajanja o prihodnosti SKP na ravni EU, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Tanja Strniša, državna sekretarka

• Pogled Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na Skupno kmetijsko politiko 2014 - 2020, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Igor Hrovatič, direktor

• Predstavitev panožnih krožkov v Avstriji, Kmetijska zbornica avstrijske Koroške, Hanzi Mikl, direktor

• Stanje v kmetijstvu v letu 2010 in prve napovedi za leto 2011, Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Miroslav Rednak

• Ukrepi kmetijske politike v letu 2012, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo

VIDEO POSNETEK S POSVETA (http://www.skledar.tv/kgzs/)

ZAKLJUČKI POSVETA:

• Zakonodaja Skupne kmetijske politike po letu 2013 mora omogočati izvedljive ukrepe, prilagojene stanju kmetijstva in naravnim pogojem v RS. Zakonodaja s področja Skupne kmetijske politike mora zagotavljati enostavno izvajanje ukrepov na ravni kmetije  in v prehodnem obdobju  omogočati blaženje razlik med regijami, sektorji in kmetijami. Plačila iz ukrepov SKP morajo biti na voljo kmetijam, ki proizvajajo hrano na svojih kmetijskih površinah.

• V RS kmetujemo na način, ki dejansko pomeni ukrepe zelene komponente v smislu predloga nove Skupne kmetijske politike, hkrati imamo velik delež kmetij v kmetijsko okoljskem programu, zato menimo, da uvedba teh ukrepov ne sme povzročati kmetijam novih omejitev in dodatnih stroškov.

• Končna besedila zakonodajnih predlogov SKP morajo biti prilagojena razmeram v  kmetijstvu v Sloveniji. Na izvedbeni ravni mora zakonodaja omogočati prilagoditev ukrepov različnim strukturam kmetom v državah članicah.

• Politika razvoja podeželja v Sloveniji naj še naprej ostane vodilna razvojna politika na podeželju tudi v okviru skupnega strateškega načrta.

• Ukrepi razvoja podeželja in podpora ukrepov neposrednih plačil morajo biti še naprej naravnani v izboljšanje strukture slovenskega kmetijstva in izboljšanje ekonomskega stanje kmetij in slediti ciljem SKP iz Rimske pogodbe.

• Slovenija mora izkoristiti možnosti, ki jih daje zakonodajni predlog glede svetovanja v kmetijstvu in gozdarstvu.

• Država mora svoja dokončna stališča sooblikovati z vsemi nevladnimi kmetijskimi organizacijami. KGZS mora biti vključena v pripravo zakonodajnih predlogov.

• Za razvoj slovenskega kmetijstva je pomembna poslovna povezanost, zato mora Vlada RS z različnimi ukrepi spodbujati povezovanje v agroživilski verigi. Pozivamo Vlado RS in odgovorne institucije kot so Zadružna zveza Slovenije in zadruge, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, da z namenom izboljšanja povezovanja v agroživilski verigi oblikujejo zavezujoče izvedbene naloge tudi zaradi zavarovanja  nacionalnih interesov.

• V javni službi kmetijskega svetovanja poudarjamo pomen uvedbe novih metod svetovanja kot so panožni krožki ali IT orodja za učinkovit prenos znanja do končnih uporabnikov.