Sadjarstvo

Sadjarstvo ima na območju Slovenije razmeroma dolgo tradicijo. Kot kmetijska panoga, ki na manjših površinah omogoča primerljiv dohodek z drugimi kmetijskimi panogami, se je začelo razvijati sredi 19. stoletja. Danes se vedno bolj zavedamo tudi izjemne vloge sadja v vsakodnevni prehrani in pozitivnega vpliva na zdravje ljudi.

Naravne danosti v Sloveniji omogočajo pridelavo številnih sadnih vrst. Veliko površin, ki bi bile primerne za sadjarstvo, je neizkoriščenih. Vzrokov za takšno stanje je več, med drugim prav gotovo neugodna posestna struktura in razdrobljenost, ki povečujeta stroške in predstavljata oviro za izvajanje nekaterih tehnoloških ukrepov.

Vloga sadjarstva v Sloveniji je zelo pomembna, ne le zaradi kmetijskega vidika in tradicije, temveč tudi zaradi pomena za zdravje ljudi ter tudi socialnega in ekonomskega vidika. Sadjarstvo ima kot panoga velike možnosti za nadaljnji razvoj, saj na manjših površinah omogoča primerljiv dohodek z drugimi kmetijskimi panogami.

Po podatkih iz poročila o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2007 je bilo v zadnjih letih pridelavi sadja (skupaj z jagodami) v povprečju namenjeno okoli 11 tisoč hektarov oziroma dobra 2 % kmetijske zemlje v rabi, k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje pa je sadje prispevalo med 6 % in 7 % vrednosti. Med tem ko se površine ekstenzivnih nasadov vztrajno zmanjšujejo, je bil obseg površin intenzivnih sadovnjakov razmeroma stabilen.

Podatki zadnjega popisa sadovnjakov 2007:

Strokovno svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije poteka preko kmetijsko svetovalne službe po oddelkih za kmetijsko svetovanje pri kmetijsko gozdarskih zavodih.
Posebna oblika dela strokovnjakov kmetijske svetovalne službe, ki delujejo na določenem strokovnem področju, so strokovne skupine.

Strokovna skupina za sadjarstvo in oljkarstvo pri KGZS je sestavljena iz svetovalcev specialistov za sadjarstvo in oljkarstvo pri osmih kmetijsko gozdarskih zavodih. V delo strokovne skupine se vključujejo tudi vodje sadjarskih centrov Maribor in Bilje ter vodja Poskusnega centra za oljkarstvo.  

Aktivnosti svetovalcev specialistov za sadjarstvo:

• rešujejo strokovne probleme,
• zaznavajo specifične potrebe sadjarjev ter z njimi seznanjajo znanstveno raziskovalne institucije,
• združujejo izkušnje sadjarjev, znanja raziskovalcev in dostopne literature v praktična priporočila terenskim svetovalcem ter sadjarjem,
• aktivno sodelujejo v procesu izobraževanja in usposabljanja sadjarjev  in članov njihovih družin,
• pripravljajo in objavljajo strokovne prispevke,
• seznanjajo terenske svetovalce z razvojem strokovnega področja in jih usposabljajo s predavanji, tečaji, seminarji, delavnicami, strokovnimi članki ter praktičnimi prikazi,
• sodelujejo pri načrtovanju razvojnih programov,
• analizirajo stanje in možnosti razvoja v svoji panogi ter na svojem strokovnem področju.