Vinogradništvo in vinarstvo
Vinogradništvo in sadjarstvo imata na območju Slovenije dolgo tradicijo ter izjemen pomen tako v prehrani kot kulturi bivanja. Naši vinogradi ležijo na strmih pobočjih, ohranjajo kulturno krajino in omogočajo gospodarski razvoj ter številna delovna mesta. Prav zaradi razgibanega reliefa so slovenski vinogradi biotično pestri in raznoliki, kar predstavlja naravne danosti za pridelavo vin izjemne kakovosti.
V začetku leta 2010 je bilo v register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) vpisanih 28 tisoč pridelovalcev grozdja in vina, ki so obdelovali skupno slabih 17 tisoč ha vinogradov oziroma nekaj več kot 3 % kmetijske zemlje v rabi na kmetijskih gospodarstvih. Po podatkih zajema rabe kmetijskih zemljišč je v Sloveniji skupaj 22 tisoč hektarov vinogradov. Grozdje in vino skupaj predstavljata okoli 12 % vrednosti kmetijske proizvodnje. V vinogradih prevladujejo bele sorte (66 %). Glede na podatke v registru kar 78 % pridelovalcev obdeluje do 0,5 ha vinogradov, le 5 % je takih, ki obdelujejo več kot 2 ha vinogradov (oziroma skupaj dobrih 8600 ha).
V RPGV je vpisanih 27.500 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina, za stekleničenje je registriranih skoraj 1800 pridelovalcev, od tega je 16 večjih (preko 500.000 litrov letno).
Eden izmed razlogov za velik del neregistrirane pridelave je nedvomno razdrobljenost pridelave.
Velikostna struktura je najbolj razdrobljena v Halozah, Prekmurju, Šmarju pri Jelšah in Virštanju, na Dolenjskem ter v Beli krajini, kjer več kot 90 % pridelovalcev obdeluje manj kot 1 ha vinogradov. Manj kot 0,5 ha pa obdeluje večina pridelovalcev v vinorodnih območjih Prekmurja (94 %), Bele krajine (93 %) in Dolenjske (93 %).
Največji premiki k izboljšanju velikostne strukture vinogradov so se zgodili na območju vinorodnega okoliša Goriška Brda, in sicer v tem okolišu 64 % pridelovalcev obdeluje več kot 1 ha vinogradov, 12 % pa jih obdeluje več kot 5 ha vinogradov. V tem vinorodnem okolišu je površina vinogradov zajeta preko letalskih posnetkov praktično enaka kot površina vpisana v register. Medtem ko je v okoliših z največjo razdrobljenostjo ta delež ponekod tudi pod 50 %.
Strokovno svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije poteka preko kmetijske svetovalne službe po oddelkih za kmetijsko svetovanje pri kmetijsko gozdarskih zavodih.
Posebna oblika dela strokovnjakov kmetijske svetovalne službe, ki delujejo na določenem strokovnem področju, so strokovne skupine.
Strokovna skupina za vinogradništvo in vinarstvo pri KGZS je sestavljena iz svetovalcev specialistov za vinogradništvo in vinarstvo pri osmih kmetijsko gozdarskih zavodih. V delo strokovne skupine se vključujeta tudi vodji Selekcijsko trsničarskih središč Ivanjkovci in Vrhpolje.
Aktivnosti svetovalne službe za vinogradništvo in vinarstvo:
Vinogradništvo:
1. Organizacija izobraževanj:
-
delavnice z demonstracijo,
-
predavanja,
-
posveti,
-
strokovne ekskurzije.
2. Svetovanje tehnologije pridelave:
-
prestrukturiranje vinogradov,
-
oskrba mladega vinograda,
-
prehrana vinske trte-gnojilni načrti
-
nega tal,
-
oskrba mladega vinograda,
-
integrirano in ekološko vinogradništvo.
3. Svetovanje v zvezi s koriščenjem finančnih podpor za vinogradnike:
-
uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin,
-
ukrepi in plačila Programa razvoja podeželja,
-
nacionalna sredstva,
-
organizacije pridelovalcev.
4. Sodelovanje z vinogradniškimi društvi.
5. Pisanje strokovnih člankov in prispevkov.
6. Sodelovanje z radijskimi in televizijskimi hišami.
7. Sodelovanje z domačimi in tujimi strokovnimi inštitucijami.
Vinarstvo:
1. Svetovanje
2. Predavanja
3. Organizacija in izvajanje seminarjev
4. Organizacija in izvajanje tečajev
5. Izdajanje strokovne literature
6. Objavljanje aktualnih člankov in nasvetov
7. Sodelovanje z mediji
8. Organizacija in izvedba ocenjevanj in posvetov
9. Preverjanje kakovosti vina in sadjevca
10. Sodelovanje s strokovnimi institucijami
11. Sodelovanje z vinogradniško-vinarskimi, sadjarskimi in turističnimi društvi
12. Sodelovanje z vinarji in pridelovalci sadjevca