Konjereja

Število konj od leta 2000 naprej neprestano raste. Največji porast pri konjih je bil v letih od 2000 do 2003. Kasneje je število še naraščalo, vendar ne več v taki meri. Od leta 2000 ( 3,1 konj/gospodarstvo) pa  do 2007 (3,86 konj/gospodarstvo) je v povprečju število konj na gospodarstvu naraslo za 0,75 konja na gospodarstvo. Največji vzponi in padci skozi leta so vidni pri plemenskih kobilah in brejih žrebicah.

Težave konjerejcev imajo dolgo grivo

Slovenska konjereja v organiziranih rejah se srečuje z dolgotrajnimi težavami, na katere rejke in rejci že leta opozarjamo, pa žal zelo redko naletimo na razumevanje in pripravljenost na iskanje rešitev. Eden od vzrokov je tudi podcenjujoč odnos »stroke« in politike, do neprecenljivega znanja, ki ga premorejo ozaveščeni  slovenski rejci konj.

Da je rejcem treba upravičeno prisluhniti, se je pokazalo, ko je minister za kmetijstvo na predlog PRO rejcev hladnokrvnih pasem  in kljub nasprotovanju stroke organizirane v DPO, v celoti dodelil gospodarjenje in upravljanje plemenskih žrebcev v javni lasti rejskim organizacijam.

Pred prevzemom vzreje in oskrbe plemenjakov s strani PRO se je v žrebetiščih od odkupa do odhoda na pripustne postaje zaradi različnih zdravstvenih težav, poškodb, slabe oskrbe in odbire izločilo tudi več kot polovica potencialnih plemenjakov, ob prevzemih žrebcev za na pripustne postaje pa so bili rejci z vzrejenimi večinoma zelo nezadovoljni. Tudi v poznejši oskrbi se je kazalo slabo zdravstveno stanje, saj je bilo zaradi tega in slabega tipa veliko plemenjakov izločenih premladih. Škodo, ki je nastajala, smo zaznavale in nanjo opozarjale le PRO in rejci konj, zato smo se zelo zavzemali, da bi gospodarjenje v skladu z Rejskimi programi za posamezne pasme, prevzeli v celoti. 

Celotno besedilo lahko preberete TUKAJ.