Strokovni odbor za vrtnarstvo

Seznam članov

8. 10. 2018 deveta seja:  Glavna tema vstop v shemo Izbrana kakovost

SO za vrtnarstvo je na 9. seji nadaljeval z razpravo glede vstopa pridelovalcev zelenjave v promocijo in shemo Izbrana kakovost (IK).

Odbor ugotavlja, da so pred nadaljevanjem aktivnosti nujne nekatere sistemske spremembe. Predvsem opozarjajo na nujnost vzpostavitve registra pridelovalcev zelenjadnic in šifranta zelenjadnic.

Potrebna bo dopolnitev Zakona o kmetijstvu v smislu zahteve, da so vse površine z več kot 0,1 ha zelenjadnic, vpisane v register pridelave zelenjadnic. Poleg tega bo potrebno v pravilnike, ki urejajo označevanje živil, vnesti določbo, ki bo zahtevala jasno označevanje porekla blaga v vseh oblikah (pakirano, nepakirano, predelano). Pogrešajo tudi vsakoletne kalkulacije proizvodnih cen zelenjadnic, ki bi nudile kmetom osnovo za pogajanja o cenah. Dogovorili so se, da zahteve glede navedenih potrebnih sprememb posredujejo na MKGP, o tem pa želijo spregovoriti tudi z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato ji bodo posredovali pobudo za sestanek.

V nadaljevanju so razpravljali o kriterijih za vstop v shemo IK. Že v lanskem letu so se odločili, da vstopijo v shemo, vendar želijo prej dobro pretehtati kriterije za vstop, da bo shema zanimiva za čim širši krog pridelovalcev in jim ne bo povzročala dodatnih evidenc, kontrol in stroškov. Takšno stališče bodo posredovali tudi Sektorskemu odboru za vrtnine, ki vodi vse aktivnosti v povezavi s promocijo in shemo.

Pri prizadevanjih sta jih podprla tako predsednik kot direktor KGZS, ki sta se oba tudi udeležila seje. Poudarila sta, da je odločitev glede vzpostavitve registra in vstopa v IK na strani pridelovalcev in da se bo potrebno po večletnih pogovorih na to temo odločiti, kako naprej. Če želijo pridelovalci zelenjave red in jasno sliko o pridelavi v Sloveniji, so spremembe nujno potrebne.

20. 6. 2018; osma seja: Za učinkovito koriščenje PVP za zelenjadnice nujne spremembe

Glavna tema razširjene seje SO za vrtnarstvo so bila ponovno proizvodno vezana plačila (PVP) za zelenjadnice. Manjša skupina pridelovalcev zelenjave je pripravila predlog spremembe pogojev podpore za zelenjadnice in ga predstavila na seji odbora. Bistvo predloga je, da se ne določi obdobja obvezne prisotnosti zelenjadnice na kmetijski površini, saj je to večkrat tehnološko neizvedljivo, ampak se na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) sporoči termin, ko zelenjadnica po saditvi oziroma setvi vznikne.

Predstavniki MKGP in Agencije so izrekli podporo predlaganim spremembam, vendar so opozorili, da je treba morebitne spremembe ukrepa zelo dobro argumentirati in jih notificirati v Bruslju do 1. 8. 2018, pred tem pa morajo biti potrjene na Vladi RS. Pri spremembah je treba biti zelo previden, saj bomo notificirane spremembe tudi morali izpeljati. Glede na to se je treba dogovoriti, katere predlagane spremembe se bodo lahko izvedle že v letošnjem letu in katere šele za obdobje po letu 2020, saj vzpostavitev registra in nove aplikacije za sporočanje, terjata precej časa.

Prisotni so se dogovorili, da se iz predstavnikov KGZS, Agencije in MKGP sestavi delovna skupina, ki do potankosti pripravi spremembe ukrepa. Skupina se bo sestala že v prihodnjem tednu.

V nadaljevanju je tekla razprava o nujnosti povišanja stopnje sofinanciranja zavarovalne premije za zelenjavo in o možnem združevanju pridelovalcev zelenjave v skupine oziroma organizacije pridelovalcev, pri čemer so opozorili na dolgotrajnost in zahtevnost postopka.

4. 6. 2018; sedma seja:  Zahteve za proizvodno vezana plačila za zelenjadnice je težko izvajati

Člani SO za vrtnarstvo so na seji v začetku junija nadaljevali z vsebinami z aprilske seje na temo proizvodno vezanih plačil (PVP) za zelenjadnice. Ponovno so opozorili, da zahteve v ukrepu PVP za zelenjadnice niso življenjske in tehnološko ustrezne, zato jih težko izvajajo.

Pri izvajanju ukrepa  PVP za zelenjadnice imajo težave predvsem zaradi zahtevanih obdobij prisotnosti le-teh na površini.

V zvezi s tem menijo, da bi moral biti pogoj izpolnjen, ko ima kmet na prijavljeni površini eno glavno zelenjadnico in je nesmiselno predpisovati, koliko zelenjadnic in kdaj jih mora imeti kmet na tej površini. Moti jih tudi to, da ukrep daje podporo tudi netržnim pridelovalcem in špekulantom, ki gojijo zelenjavo le zato, da pridobijo denar iz ukrepa, pridelke pa zaorjejo ali pa prodajo v bioplionarne.

Izpostavili so tudi pomisleke glede skladnosti vsebine obvestila Agencije, ki so ga prejeli pridelovalci zelenjave, z zahtevami v uredbi. Predlagali so, da se popravi seznam upravičenih rastlin za PVP tako, da se izloči tiste, ki niso tipične zelenjadnice in da se namesto terminov obvezne prisotnosti zelenjadnice na kmetijski površini kot dokazilo prisotnosti štejejo fotografije, računi, pogodbe, deklaracije in računi za seme ter načrt pridelave.

Predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so predstavili analizo ukrepa »podpora za zelenjadnice« in njihovo stališče, kako se naj problematika rešuje v prihodnje.

Na MKGP se strinjajo, da obdobje prisotnosti zelenjadnice ni najboljša rešitev in podpirajo spremembo zahtev. Osnovna uredba se je namreč v decembru 2017 spremenila in dovoljuje spremembo ukrepa, vendar je potrebno predlog spremembe za leto 2019 posredovati na Evropsko komisijo že do 1. 8. 2018. Na MKGP se zavedajo trenutnih težav pri izvajanju ukrepa in želijo, da je ukrep pripravljen tako, da bo za pridelovalce zelenjave sprejemljiv in zanimiv. Obvezali so se, da bodo pri Agenciji preverili možnost spremembe ukrepa glede na podane predloge pridelovalcev ter pripravili nov predlog ukrepa, ki ga bodo uskladili s pridelovalci na naslednji seji. 

V nadaljevanju so člani odbora razpravljali še o neustrezni obdavčitvi pridelovalcev zelenjave in o težavah pri trženju zelenjave. Ponovno so odprli razpravo o vzpostavitvi sheme Izbrana kakovost (IK) za zelenjavo, saj se med pridelovalci zelenjave pojavlja vse več pomislekov glede vstopa v shemo.

Bojijo se, da bodo stroški sheme preveliki, pridelki s to oznako pa ne bodo dosegli na trgu višje cene. Dogovorili so se, da se s shemo počaka in spremlja dogajanje pri ostalih panogah, ki so že vstopile v shemo.

12. 4. 2018; šesta seja:  Ukrep proizvodno vezanih plačil za zelenjadnice nujno spremeniti

SO za vrtnarstvo se je zaradi aktualnih vsebin v zvezi s proizvodno vezanimi plačili za zelenjadnice in izbrano kakovostjo, ponovno sestal 12. aprila 2018. Seje so se udeležili tudi novi predsednik zelenjavne verige, Branko Majerič ter predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Člani odbora so izrazili zaskrbljenost v zvezi s proizvodno vezanimi plačili za zelenjadnice (PVP), saj ugotavljajo, da ukrep za pridelovalce zelenjave ni stimulativen.

Glavna težava je po njihovem mnenju obdobje obvezne pokritosti površine z zelenjadnico, saj to obdobje ne vključuje marsikatere zelenjadnice in se ne ujema s tehnologijo pridelave.

Predlagajo, da se ukrep spremeni in se ponovno doreče katere zelenjadnice vključuje ukrep in kakšna so pravila. Predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je strinjala in obrazložila, da se ukrep PVP za leti 2019 in 2020 lahko spremeni, vendar je potrebno biti pri tem zelo pazljiv in dobro utemeljiti vsako spremembo, saj se takšen ukrep lahko nameni le sektorju v težavah.

Odločitev o tem, ali ga bomo spremenili, je treba sprejeti že junija 2018 in posredovati v Bruselj najpozneje 1. 8. 2018. Prisotni so se dogovorili, da se s tem namenom v maju sestane širša delovna skupina, ki bo opredelila predlog pogojev za PVP. Dodatno je predstavnica Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja opozorila na številne kršitve pri dosedanjem ukrepu PVP, v lanskem letu je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ugotovila napake pri več kot 60 % vlagateljev, pri čemer je od teh več kot 80 % kršilo obdobje obvezne pokritosti z zelenjadnico.

V nadaljevanju je predsednica SO za vrtnarstvo Jožica Bolčič predstavila projekt Občine Koper, ki bo zajemal postavitev rastlinjaka, sadovnjaka in učnega centra. S projektom bodo kandidirali na sredstva iz kmetijstva, kar se zdi kmetom s tega območja neustrezno, saj bo to njihova konkurenca.

Seja se je nadaljevala s predstavitvijo vsebine sestanka v Avstriji na Koroški kmetijski zbornici na temo sheme kakovosti AMA Gütesiegel. Vsebino je na kratko povzela strokovna tajnica odbora dr. Dušica Majer in vsem članom posredovala tudi gradiva za nadaljnje delo na področju vzpostavitve sheme IK za zelenjavo.

Člani SO za vrtnarstvo so ponovno podprli vzpostavitev sheme in predlagajo Sektorskemu odboru za zelenjavo, da čimprej pristopi k pripravi kriterijev za shemo.

30. 1. 2018 Peta seja: O novostih pri ravnanju z embalažo in odpadno embalažo

Strokovni odbor za vrtnarstvo je 30. januarja 2018 na 5. seji obravnaval novo Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, potrebe glede fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zelenjadnice in okrasne rastline ter postopke glede promocije zelenjave in vzpostavitve sheme Izbrana kakovost (IK).

Novosti v Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo so predstavili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) na skupni seji treh strokovnih odborov: SO za vrtnarstvo, SO za sadjarstvo in oljkarstvo ter SO za dopolnilne dejavnosti. Poudarili so, da je glavni cilj nove uredbe zmanjšanje potrošnje plastičnih vrečk. Uredba uvaja pod določenimi pogoji zahteve o vodenju evidenc in poročanju dajanja embalaže v promet, vendar pri tem ločuje zahteve za tiste, ki embalirajo in tiste, ki samo distribuirajo embalažo. Če se ponuja sveža nepredpakirana živila v plastični vrečki debeline do 14 µ, je vrečka brezplačna in se ne vodi evidence ter poroča o tem. V zvezi z omenjeno uredbo, so se člani SO za vrtnarstvo dogovorili, da pripravijo konkretna vprašanja, ki se bodo posredovala na MOP. Poleg tega predlagajo, da se problematika embalaže uredi na način, da vsi tisti, ki proizvajajo ali uvažajo embalažo, vodijo evidence in plačujejo stroške.

Problematika, ki čedalje bolj obremenjuje pridelovalce vrtnin v Sloveniji, je pomanjkanje registriranih FFS. KGZS vsako leto vodi postopek usklajevanja z GIZ-FFS in Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), da bi pridobila registracije za FFS, ki jih pridelovalci vrtnin nujno potrebujejo. S tem namenom so vsi člani SO za vrtnarstvo prejeli seznam potrebnih FFS, ki so ga pripravile strokovne službe KGZS. Dogovorili so se, da seznam po potrebi dopolnijo in nato z njim seznanijo GIZ-FFS in UVHVVR ter poskušajo doseči rešitve.

Novo izvoljeni predsednik Sektorskega odbora za promocijo vrtnin, Robert Šabeder, je člane SO za vrtnarstvo seznanil s tem, da se je sektorski odbor na novo konstituiral ter z nadaljnjimi aktivnostmi tega odbora. Poudaril je, da je na področju vrtnarstva težava z evidenco pridelovalcev, zato bo potrebno verjetno prispevek na začetku obračunavati na osnovi oddanih subvencijskih vlog. Predlog je, da se prispevek obračuna na hektar površine in znaša od 10 do 20 evrov/ha. Stališče pridelovalcev je, da kriteriji za specifikacijo sheme IK temeljijo na zahtevah integrirane pridelave. V razpravi so člani SO za vrtnarstvo izrazili željo, da se jih redno obvešča o aktivnostih sektorskega odbora ter poudarili, da bi bilo potrebno v promocijo in shemo IK uvrstiti tudi zgodnji krompir in sladko koruzo, čeprav po osnovni definiciji to nista zelenjadnici.